Projekt Glasovi med zidovi digitalnih orodij ne razume kot nadomestek človeške prisotnosti, skupnosti ali terapevtskega procesa, temveč kot podporno plast, ki olajša dostop, omogoči dokumentacijo in spodbuja aktivno, premišljeno participacijo.
Zato platforma NI oblikovana tako, da bi:
- spodbujala pasivno potrošnjo,
- proizvajala neskončne “feed” mehanizme,
- ustvarjala zasvojitvene uporabniške zanke,
- preusmerjala uporabnike iz realne interakcije v digitalni zaslon.
Namesto tega platforma:
- spodbuja zavestno rabo,
- ponuja aktivnosti, ki imajo jasen začetek in konec,
- vključuje funkcije za refleksijo (npr. “vzemi si trenutek za poslušanje”),
- usmerja uporabnike nazaj k živim dogodkom, delavnicam in skupnostnim srečanjem,
- krepi povezavo med zvokom, telesom, prostorom in družbenim stikom.
S tem projekt odgovarja na sodobne izzive digitalne odvisnosti, izolacije in pretirane ekranizacije ter poudarja pomen človeškega stika, skupnosti in fizične prisotnosti.