Živa prostorska radijska igra Glasovi med zidovi je 27. septembra polno zasedeni skupini obiskovalcev odprla grad Cmurek kot prostor poslušanja. Odzivi so bili izjemni.
V nedeljo, 27. septembra 2026, je grad Cmurek na Tratah zaživel kot prostor poslušanja. Izvedba žive prostorske radijske igre Glasovi med zidovi: Na poti onkraj zidov je bila polno zasedena. Obiskovalci so skupaj prehodili trinajst postaj gradu, na katerih so se glasovi, zvoki, tišine in odmevi prostora povezali v skupno pot.
Na poti skozi nekdanji zavod so se prepletali posneti glasovi in živi nastopi igralcev. Obiskovalci niso bili le poslušalci, saj so se lahko po lastni izbiri vključili v dogajanje in tako soustvarili enkratno izkušnjo. Odprla so se vprašanja norosti, normalnosti, institucionalizacije, izključevanja in svobode.
Odzivi občinstva so bili izjemni. Ankete, ki so jih obiskovalci izpolnili po izvedbi, kažejo, da je izkušnja mnoge nagovorila zelo osebno. Grad so doživeli kot sogovornika, zgodovino nekdanje ustanove pa kot nekaj, kar še vedno odmeva v sedanjosti. Izvedbo so opisali kot »impresivno«, »odlično« in kot »čudovito čustveno vodstvo skozi prostor in zgodbo«. Nekateri so se med potjo počutili, kot da so tudi sami postali del institucije. Zato so se svoje svobode na koncu zavedali toliko močneje: »Jasno sem se zavedala, da sem zunaj.«
Obiskovalci so se spraševali, kaj je norost, kdo jo določa in kdo ima moč odločati, kdo in kaj smo. S seboj so odnesli tudi misli, kot sta »Nihče ni normalen od blizu« in »Norost je najbližje temu, da si nerazumljen in v tej stiski ostaneš sam«. Večina jih je zapisala, da pri naslednji izvedbi ne bi spremenila ničesar.
Izvedba je nastala v participativnem procesu z uporabniki Društva Projekt Človek, igralci Markom Mandićem, Minco Lorenci, Lizo Marijina in Žanom Koprivnikom ter ustvarjalno in tehnično ekipo projekta. Avtorica koncepta je Jasmina Godec, glasbo sta prispevala Peter Lovšin in Matic Narobe, pri oblikovanju zvoka je sodeloval Matija Ferlan, za tehnično izvedbo pa so poskrbeli Sara Ritonija, Dominik Flisar Pustai in Marko Lük. Dogodek sta fotografirala Blaž Črnič in David Kranzelbinder. Hvala vsem sodelujočim in vsem obiskovalcem, ki so svoj čas in pozornost namenili poslušanju.
Izvedba je tudi umetniško-raziskovalni del doktorske raziskave Jasmine Godec na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Raziskava z naslovom Radijska igra kot umetniško sredstvo refleksije in dekonstrukcije norosti: Muzej norosti Trate nastaja pod mentorstvom prof. dr. Tomaža Gubenška in somentorstvom Alena Jelena.
Pogovor o slišanem se nadaljuje. Oktobra na spletni platformi začenjamo redne zvočne pogovore. Projekt bo predstavljen tudi na dveh strokovnih srečanjih. Jasmina Godec bo 9. oktobra na Amfiteatrovem mednarodnem znanstvenem simpoziju Govor o (mračnem) času: Brechtova misel nekoč in danes v Slovenskem gledališkem inštitutu v Ljubljani predstavila prispevek »Potujitev na radiu: Brecht, poslušanje in reprezentacija norosti«. Istega dne bo projekt predstavljen tudi na konferenci Kultura: pot do blagostanja starejših odraslih na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Projekt Muzeja norosti sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru programa povezovanja kulture in duševnega zdravja.
foto: David Kranzelbinder
